Zgodovina

Inštitut za ekologijo je bil ustanovljen leta 1993 kot privatni inštitut z namenom, da bo pokrival družboslovne vidike okoljskih problemov v Sloveniji.

V 90-ih letih je izvajal raziskovalne projekte v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan (demokratizacija energetske arene), Fakulteto za družbene vede (okoljske NVO), z Družbo Pristop (družbeni vidik strokovnih podlag za nameščanje čistilnih naprav na TEŠ 4. in 5. bloka); s Slovenskim E-forumom in drugimi okoljskimi nevladnimi organizacijami pa izobraževalne in ozaveščevalne okoljske projekte. Skupaj s Pravno fakulteto, Filozofsko fakulteto in Fakulteto za družbene vede je pripravil interdisciplinarne družboslovne strokovne podlage za iskanje lokacije za odlagališče NSRAO v Sloveniji.

V naslednjem desetletju se je delo Inštituta za ekologijo projektno preusmerilo na implementacijo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v politični prostor in na razvijanje elektronske demokracije tako znotraj okoljskega nevladnega sektorja, slovenskih občin kot tudi na ravni Evropskega parlamenta oz. Informacijske pisarne EP v Sloveniji. Pri teh projektih je inštitut sodeloval Centrom za politično teorijo IDV FDV, Centrom nevladnih organizacij Slovenije, Regionalnim ekološkim centrom. Pri uveljavljanju e-volitev v Sloveniji pa je sodeloval s Pravno fakulteto in Ministrstvom za javno upravo. Poleg teh implementacijskih projektov je inštitut izvedel dva izjemno odmevna okoljsko ozaveščevalna projekta; organiziral je postavitev dveh svetovno znanih razstav »Zemlja, pogled z neba« (2005) in Živi (2008), ki sta v širši javnosti promovirali trajnostni razvoj. Bil je tudi nosilec cele vrste manjših okoljskih, izobraževalnih in promocijskih projektov predvsem na področju okoljevarstva in demokracije (Arhuška konvencija).

V zadnjih nekaj letih je skupaj z Ekokolektivom in drugimi partnerji organiziral Mednarodno poletno šolo politične ekologije (2018 in 2022); skupaj z Inštitutom Časopis za kritiko znanosti je osnoval zbirko OIKOS, v kateri so objavljeni prevodi temeljnih del iz politične ekologije; z mladinskimi centri pa organiziral izobraževalno-študijske projekte (ACF).

V zadnjih štirih letih je vključen v več raziskovalnih in implementacijskih projektov, ki so usmerjeni v rekonstrukcijo polisi procesov na področjih regionalnega vladovanja in upravljanja z vodami in vzpostavitev novih komunikacijskih form ter s transformacijo energetske, celovite v trajnostno prenovo in gradnjo stavb. Ti projekti temeljijo na teoretsko-konceptualnih premislekih in na razvoju lastne metodologije, ki vključuje akcijsko raziskovanje, diskurzivno analizo in dizajniranje komunikacijskih form.

Finančna poročila: